Po včerajšnji plezariji v Železni kapli v Avstriji, kjer smo se dobesedno skurili na soncu, smo jo v pozno-popoldanskih urah mahnili še na Kriško goro od koder sem odletel v Senično. Končno sem pokapiral stabilne(jše) odvoje, tako da počasi na spored prihaja najdlje pričakovana vaja - proximity flying - torej letenje na nižji višini, bliže terenu. [vimeo http://www.vimeo.com/29945188 w=630&h=354]
Ob brskanju po spletu sem našel lep video posnetek speedflying-a z visokih gora na meji z Italijo. [vimeo http://www.vimeo.com/29571156 w=630&h=354]
Medtem ko ležim na zadnji klopi kombija s katerim se vračamo iz Saas Feeja, razmišljam o spoznavanju ljudi in medsebojnih odnosih. V ušesih slušalke iz katerih čivka Mozart. Boštjan vozi skozi drobovje Milana, vse bolj preklinjajoč Garminovo Zdenko, ki nam je predlagala trapasti obvoz zaradi kvazi zastoja na avtocesti. Sodeč po sočnosti kletvic režiserja Žigata, ki s sovoznikovega sedeža takisto opazuje promet, ter času, ki smo ga že zabili v mestu, se obvozov kot kaže ne splača posluževati. Zadnji štirje dnevi so bili še posebej pestri. V petek sem ob sončnem zahodu skočil s padalom nad Slovenj Gradcem, v soboto sem s speedwingom poletel z vrha Storžiča, v nedeljo plezal v Kotečniku, v ponedeljek sem bil na poti v Švico, kjer smo s Studiem Virc snemali nov film s Christianom Mayerjem. In v dneh tako polnih aktivnosti kot so bili zadnji, se mi v kratkih miselnih odsotnostih utrnejo različne misli.
Razmišljal sem o tem, kako se teoretično v najkrajšem času spozna človeka, mimo pregovorno dolgočasnih: "Koliko si star? Kje stanuješ? Kaj počneš, kje delaš ipd." In ko sem prišel do tega, da bi mi o nekom precej povedalo to, na katerih 10 stvari, doživetij, dosežkov oziroma česarkoli je najbolj ponosen, sem samega sebe zalotil v kotu!
Isto vprašanje namreč zastavim sebi. In odgovor ni enoznačen in preprost.
Bolj kot se ukvarjam s tem, da bi si na vprašanje odgovoril, bolj se zapleta in bolj ga potiskam vstran. Ampak čemu? V končni fazi je za menoj kar nekaj reči na katere sem izjemno ponosen. A vendar se zaplete, ko jih želim eno za drugo nanizati 10 po vrsti, od meni najpomembnejše do najmanj pomembne. Deset. Toliko kot imam prstov na rokah.
Ko se takole sam sebega mučim in psihično izčrpavam, ležeč nepremično že nekaj ur v kombiju, pridem do pomembne parcialne ugotovitve. Na mojem seznamu nikjer pri vrhu ne kotira nobena izmed stvari, ki so sicer širše-družbeno "prepoznane". Tiste zares pomembne na mojem seznamu kaj kmalu ugotovim, da so zgolj tiste, katerih rezultat je izključno odvisen od mojij idej, iznajdljovosti, nekaj pameti in jasno tudi sreče. Ko aktiviram še tistih zadnjih nekaj delujočih sivih celic v moji prazni buči in odprem še nekaj zaprašenih predalov z arhivskih gradivom, mi morda nekoč naposled uspe sestaviti ta preklemanski seznam.
Si ga pa želim. Že zato ker me bo zanimalo kako se bo čez desetletje ali dva spremenila moja percepcija in dojemanje lastnih "dosežkov".
Baterija iPhona pri koncu. Ne morem več tipkat. Končno spet na avtocesti. Dovolj za danes.
Nimam kaj veliko za pisat, razen tega, da mi je všeč končni izdelek - torej filmček. Malo je bilo smole, ker je bila termika že premočna, zraven še meglice kar od nekje in nisem upal voziti tik nad terenom (zaradi česar sem šel v originalu gor). Tako da me ta vaja še čaka ... [vimeo http://www.vimeo.com/29192476 w=630&h=354]
V petek sva kot uverturo v športni (podaljšani) viken z Duletom naredila en sunset jump o katerem sem spacal skupaj en zelo kratek filmček ... Ravno toliko, da vidite kako zelo lepo je padati z neba :) [vimeo http://www.vimeo.com/29207554 w=629&h=354]
Letošnjo jesen je spet na sporedu začetni tečaj športnega plezanja Freeapproved. Tečaj se prične z informativnim sestankom 30. septembra v Sputniku. Plezanja in drugih avantur željnji vabljeni v našo družbo :)
Berlin je lepo mesto. Prav zares. V samo treh dneh ga vidiš ravno toliko, da spoznaš, da je urejeno, čisto, da premore precej lepe arhitekture in kar precej zgodovine. Žal mi je le, da premore vsega skupaj 1,3 km počečkanega nekdanjega znamenitega berlinskega zidu. In še to okrnjenega, brez minskih polj, žičnih ograj, avtomatskih brzostrelk in ostalih norij, ki so ji jih spomnili nekdanji "vzhodnjaki".
Danes pred službo sem odletel s Kriške gore. Razmere so bile super, ozračje mirno, termike nobene, vetra prav tako ne. Štart je bil zato malenkost težji, ker sem moral pač še hitreje pognati v dir svoje okončine. Letelo je pa super, hitro in mirno... Več na videu. [vimeo http://www.vimeo.com/28722087 w=630&h=354]
Danes sem pred poslabšanjem vremena odletel na svoji metli s Slivnice. Hriba nad Cerknico, ki za mojega speedgliderja ni najbolj ustrezen. Naklonina bi še nekako bila, težava je samo v tem, da je pristanek (vsaj tisti ta pravi) precej daleč od vznožja, kar pomeni, da se ne da vijugat ob pobočju ampak je treba že hitro ven, stran od terena in proti coni za pristajanje. Polet je bil zato prilično dolgočasen in brez kakšnih dobrih zavojev tudi precej počasen ... [vimeo http://www.vimeo.com/28573778 w=630&h=354]
S Stola sem "sestopil" v manj kot 8 minutah :) Polet je bil vrhunski: mirno ozračje, lepo sončno jutro in čudovita pokrajina. Stol je za speedflying idealen, ko se še malo navadim na hitrost in zavoje se bo po grapah v območju poti dalo fino vozjakati nad terenom! Komaj čakam! [vimeo http://www.vimeo.com/28067011 w=630&h=354]