Davno je že, odkar sem se nazadnje selil. In ta trenutek je znova prišel. Selitev! Kot v nekem začaranem krogu se skozi svojo četrt stoletja dolgo zgodovino selim(o) z ene lokacije v bližini končne postaje šestice na drugo. Tokrat pa sem pristal točno vmes. Pa ne zato, ker so progo šestice razdelili na A in B in je celotna trasa skoraj še enkat daljša, ampak ker sem dejansko fizično preseljen. Lahko bi rekel - novim dogodivščinam naproti...
Kar zajetna skupinica Freeapproved-ovcev se nas je v nedeljo odpravila na Snežnik. Razmeram in vremenu najbolj optimalni vrh, da smo lahko izkoristili sonce. In dan je bil resnično fenomenalen.
Po dolgem času sem spet "samo peš hodil" v hribe pod zimsko preobleko. Pozabil sem že, kako lepo in prijetno je "samo hoditi", po soncu, z božanskimi razgledi in kako godi zgolj občudovati v sneg odeta drevesa, ki kot ledene princese kraljujejo na pobočjih gora.
Za letošnjo zimo sem tako sklenil, da bom znova pogledoval malo više in da se bom skušal v dolini, plezoč po zaledenelih slapovih čim manj zadrževati. Nekaj idej za zimska prečenja že imam in želim si, da jih bom lahko (vsaj nekatera) realiziral ... Upam in želim si le, da hitro neha deževati, da pritisne sibirski mraz in da se prava zima naposled začne!
Moja prva odprava. Pri rosnih 17-ih letih sem se s peterico prijateljev iz tedanjega odseka odpravil v perujske Ande.
Že dalj časa si želim spisati reportažo, tako po spominu, a se bojim, da mi čas ne bo dopuščal resnejšega pisnega izražanja, zato sem se odločil, da po mukotrpnem skeniranju diapozitivov objavim vsaj fotogalerijo.
 |
| Peru 2000 |
Prvi letošnji sneg sem tacal in okusil v nedeljo na Viševniku. Zima je letos res kmalu prišla in po napovedih Jake Ortarja (ki se pri gorskem vremenu NIKOLI ne moti) pravi, da bodo aktualne padavine dodobra pobelile gorske vrščace in alpske kotičke. Najbrž ni potrebno poudarjati, kako zelo vesel sem tega! Zima JE moj najljubši letni čas in pozimi se bo spet veliko plezalo! Juhuhu!
Ob včerajšnjem sprehodu na Košutico s Freeapproved sem bil opomnjen, da zima že trka na vrata. Danes pa je dejstvo podkrepilo še prvo jesensko sneženje do (skoraj) nižin!
Juhuhu, zima je že tu! Se je veselim kot mali otrok. Upam, da bo -30 pa 3 metre snega! VSAJ!
Nedeljo smo s ŠD Freeapproved preživeli v Vranjski dragi na tradicionalnem jesenskem plezalnem kostanjevem pikniku.
V soboto smo praznovali 103. rojstni dan dedka - Martina Čokla. K sreči je zdrav ko dren, še vedno poka šale in je skratka takorekoč isti kot lani in 101. leto nazaj. Poln energije in življenja.
Po mukotrpnem in dolgotrajnem prepričevanju sem uspel dedkovega mlajšega sina aka mojega očeta prepričati, da jima za darilo poklonimo panoramski let okrog Triglava. In smo ga. Bil je zadetek v polno, dedek se je že takoj razveselil, da bodo danes poleteli, babica pa je po prvih skeptičnih trenutkih tudi zaobšla strah in tako so vsi trije z očetom menda blazno uživali. Zlati si to znam predstavljati za dedka, ki sicer še vedno hodi, a so mu visoke gore pri 103. letih upravičeno nedostopne.
Naklonjeno je bilo tudi vreme in upam, da kmalu vidim fotografije 103. letnika v športnem letalu :)
Tokratni obisk najstarejše celine - Afrike - je bil povezan s športom. Meni novim športom - kajtanjem. Potreben je bil oddih in nič ni boljšega kot aktivni oddih. Egipt je sicer geografsko resda in dejansko najtesneje povezan z Afriko, sicer pa nimata kaj dosti veze. Gre za pravo masovno turistično destinacijo, kjer tudi v hotelih s petimi zvezdicami prevladujejo neotesani in preobjedeni Rusi ter ostali pretežno vzhodni narodi.
Slaba hrana in umazanija Egipta sta kaj kmalu zbledela ob pogledu na morske radosti, ki jih nudi Soma Bay.
S temperaturami zraka okrog 35 C in morja okrog 30 C so bile tudi meni vodne aktivnosti dobrodošle. S kajtanjem sem se srečal prvič in lahko rečem, da mi je všeč. Sicer sem bil prepričan, da je mala malica, a sem se motil.
Morda sem že v letih, pa gre zato počasneje "v kri", ampak zvozil sem šele 4. dan tečaja. No - "zvozil" - se pravi pelješ se sporadično vsakih N poskusov, 10 - 50 metrov in nato čof. Malo sem se spraskal tudi na pesku v laguni, ampak sem jo dobro odnesel napram ostalim "nesrečnikom", ki so dobili šive, ko so se zrezali na koralah, dobili v glavo desko in podobno.
Egipta in še zlasti obiskanega resorta nikakor ne bi priporočal nikomur, če se tja ne odpravljate na aktivni dopust - torej kajtanje, surfanje ali potapljanje. Meni ni bil všeč, ljudje oziroma turistični delavci so najbrž prav zaradi masovnega turizma prisiljeno prijazni in včasih kar malo vsiljivi.
Po drugi strani pa lahko toplo priporočim obisk tečaja kajtanja, saj je zanimiva izkušnja in super šport.
Fotografirali smo na najbolj butast možen dan. Mudilo se je. Samo Vidic, ki je fotografiral je imel gnečo. Proti nam se je zarotilo tudi vreme. In v petek bi moral predati fotografije za časopis Finance, za katerega smo se v osnovi fotografirali, da bi s fotografijami dopolnili intervju oziroma mojo predstavitev v imenovanem mediju.
Ker se nam je mudilo, vreme je bilo iz minute v minuto samo še slabše, smo s pripravami pohiteli. Lokacija je bila tudi zimprovizirana. Fotografirali naj bi se v okolici Vršiča v avtentičnem okolju, tako pa je Samo mojstrsko zadevo izpeljal kar na strehi Bohinj Park EKO Hotela.
Fotografije smo postreljali silno hitro. Malo zaradi dežja, malo zato, ker dejansko nismo mogi kaj dosti eksperimentirati glede na lokacijo in vreme. V pomoč nama je bila tudi Metka, ki je malo asistirala - hvala :)
Končno fotografijo in oblikovan plakat (oblikovanje: Katja Korinšek) pa vidite zgoraj. Po čistem slučaju in naključju je tako nastal super izdelek, katerega sporočilo je - alpinistična šola freeapproved. Vabljeni!